AKCIJA C.5 – Uveljavitev optimizacije enotnega spremljanja varstvenega statusa rjavega medveda na ravni populacije

Razumevanje populacijskih dejavnikov (velikost populacije, spolna sestava, plodnost ter smrtnost, prostorska razširjenost) in časovne dinamike je ena od osnov ohranjanja in upravljanja katerekoli živalske populacije. Cilj te akcije je začeti z obširno, optimizirano shemo spremljanja stanja alpsko-dinarske populacije, ki bo pokrila celotno območje njene razširjenosti v sodelujočih državah.

Zbiranje genetskih vzorcev rjavih medvedov bo potekalo v vseh partnerskih državah. Vzorčenje bo potekalo s pomočjo neinvazivnih metod v osrednjem območju razširjenosti medveda v Sloveniji in Hrvaški, vključevalo pa bo lovce, gozdarje ter druge zainteresirane prostovoljce, in vključevalo podatke, zbrane v okviru akcije D.1. Oportunistično, celoletno vzorčenje bo potekalo na območju manjših gostot medvedov v severno-zahodnem delu proučevanega območja (Zahodna Slovenija, Italija in Avstrija).

Vzorci tkiva in zobovine se rutinsko zbirajo ob smrti osebkov. Uporabili jih bomo pri ocenjevanju velikosti populacije, njene starostne strukture in efektivne velikosti populacije. Preko genetsko označenih odvzetih živali bomo lažje razumeli širjenje in redčenje populacije skozi razmnoževanje.

S štetjem medvedov na stalnih števnih mestih bomo pridobili ocene minimalnega števila medvedov, števila mladičev na samico, relativno dinamiko velikosti populacije ter območje razmnoževanja in poselitve. Štetje bo opravljeno s strani lovcev trikrat letno v določenih vremenskih pogojih.

Na voljo imamo že veliko informacij o številu mladičev na osebek, starosti ob prvi kotitvi in o uspešnosti razmnoževanja v povezavi s starostjo in spolom. S povečevanjem števila podatkov s štetja na stalnih mestih, analiz starševstva in sorodnosti, genetskih podatkov in raziskav reproduktivnih organov poginulih medvedov, bomo bolje razumeli uspešnost razmnoževanja, v povezavi s spolom ter starostjo. Veterinarji bodo preko pregledovanja kadavrov poginulih in živih ujetih osebkov ugotavljali prisotnost infekcijskih bolezni in zdravstveno stanje medvedov.

V vseh sodelujočih državah bomo analizirali trenutne sisteme za povrnitev škod po medvedih in ugotavljali možne pomanjkljivosti. Za izboljšanje izmenjave podatkov in izkušenj z upravljanjem s populacijo in njenim monitoringom, bomo s pomočjo izkušenj, pridobljenih skozi sodelovanje, pripravili poročilo s priporočili za uskladitev zbiranja podatkov. S primerjavo metod ocenjevanja velikosti populacije s trenutno najbolj učinkovitim ocenjevanjem z genetskim vzorčenjem, bomo predlagali finančno najugodnejšo shemo monitoringa, ki se uporablja v primerih, ko dražje, a tudi natančnejše metode niso na voljo.

2015 Annual population status report for brown bears in Northern Dinaric Mountains and Eastern Alps

2016 Annual population status report for brown bears in Northern Dinaric Mountains and Eastern Alps

2017 Annual population status report for brown bears in Northern Dinaric Mountains and Central-Eastern Alps

2018 Annual population status report for brown bears in Northern Dinaric Mountains and Central-Eastern Alps

Genetic estimates of census and effective population sizes of brown bears in northern Dinaric Mountains and south-eastern Alps (report; Skrbinšek et al. 2017)

Reconstruction of brown bear population dynamics in Slovenia and Croatia for the period 1998-2018 (Jerina & Polaina et al. 2018; poročilo)

 

Zadnje C.5 akcije:

Še en medved v predalpskem območju s telemetrično ovratnico

Po našem prejšnjem odlovu medveda za raziskovalne in upravljavske namene se nam je v predalpskem svetu ponovno nasmehnila sreča. Po [...]

S telemetrično ovratnico smo opremili medveda v Trnovskem gozdu

Pretekli mesec smo na območju Trnovskega gozda postavili Culvertovo past z namenom ujeti medveda, da bi ga opremili z GPS [...]

Kako medved vidi svet

Katedra za zdravje gozda in prostoživečih živali Oddelka za gozdarstvo je 21.2.2019 organizirala interaktivni dogodek »Kako medved vidi svet« na [...]

Zakaj je odstrel medveda pomemben upravljavski ukrep v Sloveniji?

Tuje države navadno dojemajo Slovenijo kot državo z zglednim sistemom upravljanja populacije rjavega medveda, saj je ta pri nas v [...]

Kako se je zadnjih 20 let spreminjala številčnost medveda v Sloveniji in na Hrvaškem?

Za oceno številčnosti medveda je v zadnjem desetletju najbolj uveljavljena metoda molekularne genetike. S to metodo pa v praksi zaradi [...]

LIFE DINALP BEAR predstavil rezultate svojih prizadevanj v Državnem svetu

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Državni svet sta prejšnji teden organizirala posvet »Upravljanje z velikimi zvermi v prihodnje«, na katerem [...]