O zaščitnih ukrepih s švicarsko AGRIDEo

Sobivanje velikih zveri in človeka je izziv za številne evropske države, h kateremu pristopajo na različne načine. Z mednarodnim sodelovanjem lahko preko izmenjave znanj in izkušenj prepoznamo najbolj učinkovite načine zaščite rejnih živali pred napadi velikih zveri in tako pripomoremo k uspešnejšemu sobivanju zaradi zmanjševanja konfliktov. Ker si za to prizadevamo tudi v projektu LIFE DINALP BEAR, smo še posebej veseli mednarodnega mreženja, kjer lahko izmenjamo znanje in izkušnje ter tako pridobimo dodatne možnosti za izboljšanje uporabljenih ukrepov.

Prejšnji teden smo tako v Ljubljani gostili predstavnike organizacije AGRIDEA iz Švice. AGRIDEA je inštitucija, ki povezuje upravljavce in znanstvenike na področju agronomije. Skupina, ki jo vodi g. Daniel Mettler, se ukvarja z varovanjem drobnice pred napadi velikih zveri. V Švici imajo trenutno 40 do 50 volkov in več kot 170 risov, škode v živinoreji pa preprečujejo predvsem z elektromrežami in pastirskimi psi. Poleg Švicarjev so se strokovne ekskurzije udeležili tudi strokovnjaki iz Nemčije, Češke ter Bosne in Hercegovine, ki se ukvarjajo s preučevanjem velikih zveri in so se želeli spoznati z načini varovanja premoženja ter sobivanja z njimi. Slovenski strokovnjaki z Zavoda za gozdove in Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani smo jim predstavili svoje izkušnje iz projektov LIFE DINALP BEAR, LIFE SloWolf in LIFE Lynx.

Ker imamo v Sloveniji številne uspešne primere dobrih praks, smo udeležencem nekatere od teh predstavili na tudi terenu. Med drugim smo obiskali npr. kmetijo Sedmak iz Juršč. Aleš Sedmak, eden izmed vzrediteljev pastirskih psov, ki sodelujejo v projektu LIFE DINALP BEAR, nam je podrobno predstavil delo s pastirskimi psi, ki trenutno na pašnikih varujejo 150-glavo čredo ovac. Bogate izkušnje in predanost so navdušile tudi strokovnjake za pastirske pse iz Švice, najbolj pa jih je osupnil podatek, da na kmetiji v zadnjih 15 letih ne beležijo škode na drobnici. Zaslugo za to pripisujejo pastirskim psom in doslednemu upravljanju s čredo drobnice. S pašnikov smo se nato preselili v okolico Ilirske Bistrice, kjer smo obiskali čebelarja Primoža Rožeta. Pred štirimi leti je njegov čebelnjak razdejal medved, zato je stopil v stik s projektom in prejel komplet za varovanje stacionarnega čebelnjaka. Kljub rednemu pojavljanju medveda v neposredni okolici čebelnjaka škode ni več utrpel. Čeprav je sprva dvomil v odvračanje medvedov z električno ograjo, je kmalu ugotovil, da je to zanesljiv način varovanja, ki omogoča nemoteno čebelarjenje na območju prisotnosti medveda.

30. oktobra, 2018 | C.1 Organski odpadki, C.2 Škodni primeri, E.2 Izobraževanje uradnikov, Ekoturizem, F.2 Mreženje, Odnosi javnosti, Preprečevanje konfliktov, Sodelovanje javnosti

Morda vas zanimajo tudi ...

Genetsko štetje medvedov v Sloveniji 2023

1. september 2023, začetek zbiranja vzorcev za genetske analize! V letošnjem letu bomo ponovno prešteli, koliko medvedov imamo v Sloveniji. S se[...]

Projektna ekipa v oddaji JUTRO NA PLANETU o upravljanju z medvedom v Sloveniji

Člana projektne ekipe sta se z gostiteljema v oddaji JUTRO NA PLANETU pogovarjala o upravljanju medvedje populacije v Sloveniji in o biologiji rjaveg[...]

Novo-nadgrajena-postaja-Cebelnjak
foto-D.-Felic-Dina-Pivka
Kaj-storiti-ce-srecate-medvedko

Nove izobraževalne postaje v Dini Pivka

V Centru o velikih zvereh Dina Pivka so v letošnjem letu pridobili tri nove interaktivne postaje, ki obiskovalce ozaveščajo o sobivanju, primer[...]