Smernice za optimizacijo monitoringa populacije medveda

V Sloveniji v okviru raziskav in upravljanja že dolgo spremljamo različne znake stanja populacije medveda, vplivov medveda na prostor in interakcije s človekom. Sčasoma se je število spremljanih znakov povečalo in so nekateri postali odvečni, saj so jih nadomestili učinkovitejši in bolj informativni znaki. Zato je smiselno celotno shemo spremljanja stanja populacije na nacionalni in populacijski ravni optimizirati. V pričujočem poročilu smo pripravili pregled obstoječih metod monitoringa (t.j. spremljanja stanja populacije), ki so se oz. se izvajajo za medveda v Sloveniji. Za vsak izveden kazalnik, ki ga ti monitoringi omogočajo, smo opredelili prednosti, slabosti in nakazali optimalne analize; na osnovi ugotovitev smo predlagali tudi celostno shemo monitoringa.

Kazalnike stanja populacije rjavega medveda v Sloveniji se zbira v okviru treh metod monitoringa: monitoring smrtnosti medveda in rekonstrukcija populacijske dinamike, sistematično štetje medvedov na stalnih števnih mestih ter monitoring s pomočjo neinvazivnih genetskih vzorcev. Rezultati posameznih metod se med seboj dopolnjujejo in prekrivajo.

Predlagamo, da se monitoring neinvazivnih genetskih vzorcev ohrani v dosedanji obliki in se ga izvaja vsakih 8 let, v vmesnem času pa se za spremljanje populacijske dinamike uporablja rekonstrukcije na osnovi zabeležene smrtnosti in napovedi na osnovi štetja na stalnih števnih mestih. Predlagamo tudi, da se monitoring škod in konfliktov med človekom in medvedom ohrani v dosedanji obliki in se za presojo o doseganju gostot socio-ekonomske nosilne zmogljivosti prostora kombinira z javnomnenjsko raziskavo. Za slednjo predlagamo izvedbo na vsakih pet let. Predlagamo tudi vpeljavo monitoringa vsebnosti antropogenih virov (zlasti koruze) v prehrani medveda in zbiranje kazalnikov o dohodkih, povezanih z upravljanjem medveda.

Edina smiselna dolgoročna vizija je po našem mnenju vzpostavitev poenotene sheme monitoringa Alpsko-dinarske populacije rjavega medveda, ki vključuje tudi države izven območja projekta LIFE DINALP BEAR. Z izjemo treh metod monitoringa, ki so pomembne na nacionalni ravni (kazalniki o dohodkih) in na ravni Dinarske populacije (štetje na stalnih števnih mestih, monitoring vsebnosti antropogenih virov v prehrani medveda), so ostale metode pomembne za celotno območje Alpsko-dinarske populacije.

24. julija, 2019 | C.5 Spremljanje populacije, Monitoring populacije

Morda vas zanimajo tudi ...

Genetsko štetje medvedov v Sloveniji 2023

1. september 2023, začetek zbiranja vzorcev za genetske analize! V letošnjem letu bomo ponovno prešteli, koliko medvedov imamo v Sloveniji. S se[...]

Projektna ekipa v oddaji JUTRO NA PLANETU o upravljanju z medvedom v Sloveniji

Člana projektne ekipe sta se z gostiteljema v oddaji JUTRO NA PLANETU pogovarjala o upravljanju medvedje populacije v Sloveniji in o biologiji rjaveg[...]

Novo-nadgrajena-postaja-Cebelnjak
foto-D.-Felic-Dina-Pivka
Kaj-storiti-ce-srecate-medvedko

Nove izobraževalne postaje v Dini Pivka

V Centru o velikih zvereh Dina Pivka so v letošnjem letu pridobili tri nove interaktivne postaje, ki obiskovalce ozaveščajo o sobivanju, primer[...]