V Alpah in Dinaridih je za medveda veliko ustreznega habitata, ki pa je močno razdrobljen

V okviru akcije A.3 projekta LIFE DINALP BEAR smo končali z analizami in pripravo poročila o habitatni primernosti in povezanosti prostora na območju Alp in Dinaridov za rjavega medveda. Pri tem smo uporabili obsežno podatkovno bazo lokacij vseh medvedov, ki so bili v obravnavanem območju spremljani z GPS telemetrijo in sodobni več-nivojski pristop modeliranja habitatnega izbora (nivo populacije, osebka znotraj populacije in nivo izbire habitata znotraj individualnih območij aktivnosti). Medved je bil zgodovinsko gledano vse do sedaj v posameznih delih območja izpostavljen različnim režimom upravljanja, od popolne zaščite do poskusov iztrebljanja. Poleg tega tudi naravne danosti med deli obravnavanega območja še zdaleč niso izenačene. Oboje bi – predvsem kot odziv na vplive človeka – lahko prožilo razlike v habitatnem izboru skupin medvedov med deli obravnavanega območja. Temu ustrezno smo v analizah vse medvede v območju ločili na tri populacije/demografske skupine.

V vseh treh demografskih skupinah so medvedi primarno izbirali gozdnata območja; med populacijami in prostorskimi merili pa so opazne razlike vpliva ostalih okoljskih spremenljivk. Zlasti odstopa skupina medvedov v Trentinu, za katere je značilna izbira bolj nedostopnih območij (težji, topografsko bolj razgiban teren), kar je morda posledica pogostnejše aktivnosti človeka. Izdelani prostorsko eksplicitni model kaže, da je v obravnavanem območju veliko habitata, ki je primeren za medveda, vendar pa je zanj značilna močna fragmentiranost. Največje in najbolj pomembne zaplate habitata za povezljivost celotne populacije se nahajajo na območju trenutne razširjenosti vrste, z najbolj primernim habitatom na območju pred-alpske in dinarske populacije. Za ohranjanje zadostne povezanosti prostora/habitatov, zagotavljanje povezav med deli populacij in med populacijami medvedov ter za dolgoročno viabilnost vrste v območju Alp in Dinaridov je ključna dobra in poenotena (med državami usklajena) politika odločanja in rabe prostora.

Končno poročilo analiz habitatne primernosti in povezljivosti prostora si lahko ogledate tukaj.

29. avgusta, 2018 | A.3 Prostorska povezljivost, Monitoring populacije, Ohranjanje habitata

Morda vas zanimajo tudi ...

Genetsko štetje medvedov v Sloveniji 2023

1. september 2023, začetek zbiranja vzorcev za genetske analize! V letošnjem letu bomo ponovno prešteli, koliko medvedov imamo v Sloveniji. S se[...]

Projektna ekipa v oddaji JUTRO NA PLANETU o upravljanju z medvedom v Sloveniji

Člana projektne ekipe sta se z gostiteljema v oddaji JUTRO NA PLANETU pogovarjala o upravljanju medvedje populacije v Sloveniji in o biologiji rjaveg[...]

Novo-nadgrajena-postaja-Cebelnjak
foto-D.-Felic-Dina-Pivka
Kaj-storiti-ce-srecate-medvedko

Nove izobraževalne postaje v Dini Pivka

V Centru o velikih zvereh Dina Pivka so v letošnjem letu pridobili tri nove interaktivne postaje, ki obiskovalce ozaveščajo o sobivanju, primer[...]