Razumevanje populacijskih dejavnikov (velikost populacije, spolna sestava, plodnost ter smrtnost, prostorska razširjenost) in časovne dinamike je ena od osnov ohranjanja in upravljanja katerekoli živalske populacije. Cilj te akcije je začeti z obširno, optimizirano shemo spremljanja stanja alpsko-dinarske populacije, ki bo pokrila celotno območje njene razširjenosti v sodelujočih državah.
Zbiranje genetskih vzorcev rjavih medvedov bo potekalo v vseh partnerskih državah. Vzorčenje bo potekalo s pomočjo neinvazivnih metod v osrednjem območju razširjenosti medveda v Sloveniji in Hrvaški, vključevalo pa bo lovce, gozdarje ter druge zainteresirane prostovoljce, in vključevalo podatke, zbrane v okviru akcije D.1. Oportunistično, celoletno vzorčenje bo potekalo na območju manjših gostot medvedov v severno-zahodnem delu proučevanega območja (Zahodna Slovenija, Italija in Avstrija).
Vzorci tkiva in zobovine se rutinsko zbirajo ob smrti osebkov. Uporabili jih bomo pri ocenjevanju velikosti populacije, njene starostne strukture in efektivne velikosti populacije. Preko genetsko označenih odvzetih živali bomo lažje razumeli širjenje in redčenje populacije skozi razmnoževanje.
S štetjem medvedov na stalnih števnih mestih bomo pridobili ocene minimalnega števila medvedov, števila mladičev na samico, relativno dinamiko velikosti populacije ter območje razmnoževanja in poselitve. Štetje bo opravljeno s strani lovcev trikrat letno v določenih vremenskih pogojih.
Na voljo imamo že veliko informacij o številu mladičev na osebek, starosti ob prvi kotitvi in o uspešnosti razmnoževanja v povezavi s starostjo in spolom. S povečevanjem števila podatkov s štetja na stalnih mestih, analiz starševstva in sorodnosti, genetskih podatkov in raziskav reproduktivnih organov poginulih medvedov, bomo bolje razumeli uspešnost razmnoževanja, v povezavi s spolom ter starostjo. Veterinarji bodo preko pregledovanja kadavrov poginulih in živih ujetih osebkov ugotavljali prisotnost infekcijskih bolezni in zdravstveno stanje medvedov.
V vseh sodelujočih državah bomo analizirali trenutne sisteme za povrnitev škod po medvedih in ugotavljali možne pomanjkljivosti. Za izboljšanje izmenjave podatkov in izkušenj z upravljanjem s populacijo in njenim monitoringom, bomo s pomočjo izkušenj, pridobljenih skozi sodelovanje, pripravili poročilo s priporočili za uskladitev zbiranja podatkov. S primerjavo metod ocenjevanja velikosti populacije s trenutno najbolj učinkovitim ocenjevanjem z genetskim vzorčenjem, bomo predlagali finančno najugodnejšo shemo monitoringa, ki se uporablja v primerih, ko dražje, a tudi natančnejše metode niso na voljo.
2015 Annual population status report for brown bears in Northern Dinaric Mountains and Eastern Alps
2016 Annual population status report for brown bears in Northern Dinaric Mountains and Eastern Alps
2017 Annual population status report for brown bears in Northern Dinaric Mountains and Central-Eastern Alps
2018 Annual population status report for brown bears in Northern Dinaric Mountains and Central-Eastern Alps
2019 Annual population status report for brown bears in Northern Dinaric Mountains and South-Eastern Alps
Implementing robust genetic monitoring-workshop report and best practice recommendations (Akcija F.2)
Genetic estimates of census and effective population sizes of brown bears in northern Dinaric Mountains and south-eastern Alps (report; Skrbinšek et al. 2017)
Reconstruction of brown bear population dynamics in Slovenia and Croatia for the period 1998-2018 (Jerina & Polaina et al. 2018; poročilo)
Smernice za harmonizacijo in optimizacijo monitoringa populacije rjavega medveda (Slovenija) [Bordjan et al.2019; poročilo]
Uporabnost sistematičnih štetij medvedov v mreži stalnih števnih mest za spremljanje populacijske dinamike, relativne rodnosti populacije in zastopanosti samic z mladiči (Jerina et al.2019; poročilo)
Guidelines for transboundary monitoring of brown bears in NW Dinaric Mountains and the Alps (Skrbinšek et al. 2019)
Expansion of bears from Dinaric Mountains into South-Eastern Alps (Skrbinšek et al. 2019)
