Samec rjavega medveda s predalpskega dela Zahodne Slovenije, ob odlovu poimenovan Rok, je zadnji medved, ki bil je opremljen z ovratnico v okviru projekta LIFE DINALP BEAR. Ujeli in s telemetrično ovratnico opremili smo ga konec maja leta 2019 in vse od takrat nam njegova ovratnica pošilja lokacije njegovega gibanja. Skupaj smo tako pridobili več kot 13.000 podatkovnih točk.
V tem obdobju se je Rok v glavnem zadrževal na gozdnati planoti Trnovski gozd. Občasno je zavil še na planoto Banjšice ter proti Idrijskemu hribovju. Tam se je »držal« Idrijskega preloma, ki ga je prečkal samo enkrat. Na Trnovskem gozdu se je najpogosteje držal severnega in osrednjega dela. Na jugu je pritaval vse do južnega roba, a se nikdar ni spustil v Vipavsko dolino. Na vzhodu je prilomastil vse do Otlice, na zahodu pa do območja med naselji Lokovec in Banjšice.
Rok je »hribovc«, ki se je najnižje spustil do 230 m nadmorske višine, sicer pa ostajal krepko nad 500 metri nad morjem. Čepovansko dolino je prečkal večkrat, a pogosto je uporabljal eno od dveh poti. Prva, najpogostejša, je potekala po sredini doline, tam, kjer dolina zavije proti JZ. Drugo pot je uporabljal pri severnem koncu doline.
Čeprav je neprenehoma premoščal veliko kilometrov razdalj in zasedal obsežno območje (24 km S-J, 21 km V-Z), pa je veliko časa preživel prav na točkah človekovega vpliva: na treh krmiščih. Najpogosteje je obiskoval krmišče južno od Vojskega pri Hudem polju.
V zimi 2019/20 je Rok prezimoval na strmih pobočjih severnega roba Trnovskega gozda z imenom Govci. Tam se je zadrževal med 16.11.2019 in 14.2.2020, območje pa zapustil 23.2.2020. V naslednji zimi se je ponovno zadrževal tu na severnem robu, a je v zimskem mirovanju vztrajal le kratek čas v decembru in začetku januarja. Se je pa vse do sredine marca 2021 gibal po zelo majhnem območju, dolgem 8 km in širokem 1,5 km s samo enim izletom v Čepovansko dolino. V marcu in aprilu 2021 je začasno zapustil Trnovski gozd in pohajkoval po velikem območju med Srednjo Kanomljo, Dolenjo Trebušo, Podgozdom in Čavnom.
Z Rokovo pomočjo smo tako pridobili dragocene podatke o vzorcih gibanja rjavega medveda v predalpskem območju, kar je tudi ključnega pomena za boljše razumevanje širjenja medveda proti severni Italiji in Avstriji in s tem naprej v srednjo Evropo ter povezovanja med doslej ločenimi populacijami. Pridobili smo tudi dragocene vpoglede v prostorsko obnašanje medveda, kot npr. vpliv krmišč antropogenega izvora na njegovo gibanje, vzorce prezimovanja z izborom mikrolokacij, ter informacije o vzorcih aktivnosti v različnih obdobjih oz. sezonah.
