Sistematično štetje medvedov na mreži stalnih števnih mest (krmiščih) je poleg beleženja smrtnosti najstarejši način monitoringa, ki ga za rjavega medveda izvajamo v Sloveniji. V sedanji obliki je bil vpeljan leta 2004, njegovi začetki pa segajo vse do zgodnjih 90-ih let. Tak monitoring ima številne prednosti, v projektnem poročilu pa smo njegovo zanesljivost za spremljanje različnih kazalnikov prvič celostno ovrednotili.
Ob analizi vseh podatkov, zbranih do konca leta 2018, kot najpomembnejše zaključke izpostavljamo:
(i.) relativna rodnost (t.j. delež mladičev med vsemi osebki) naše populacije medveda znaša cca 24 %, kar se ujema tudi z rezultati drugih metod in z vrednostmi v drugih populacijah rjavega medveda v Evropi;
(ii) vodeče medvedke (bodisi z letošnjimi bodisi z enoletnimi mladiči) v Sloveniji predstavljajo okoli 1/5 vse populacije in se njihov delež med vsemi opaženimi medvedi na krmiščih ne spreminja niti sezonsko niti med leti niti glede na obrod bukve;
(iii) legla medvedov prvo leto (starost 0+) so v povprečju velika 1,9 mladiča, v drugem letu (mladiči stari od 1 do 2 leti) pa se zmanjšajo na povprečno 1,7;
(iv) podatki monitoringa omogočajo dokaj točen vpogled v lokalne gostote medveda v državi in v dinamiko gostot;
(v) na število opaženih medvedov na krmiščih poleg gostot medveda pomembno vpliva tudi obrod bukve, katerega vpliv je izražen v jesenskih, ne pa tudi v pomladanskih štetjih. Ob letih z močnimi obrodi je bilo jeseni na števnih mestih opaženih 40 % manj medvedov kot v letih s slabim oz. brez obroda;
(vi) podatki monitoringa so dobro sovpadali z dinamiko številčnosti medveda v državi, izračunano na podlagi drugih metod modeliranja, zato so uporabni za spremljanje dinamike populacije. Podatki pomladanskih štetij, korigirani s količino padavin na dan štetja, pojasnjujejo namreč kar 91 % medletne variabilnosti številčnosti.
Na osnovi rezultatov analiz ter opredeljenih prednosti in slabosti podatkov monitoringa za oceno populacijskih parametrov/procesov je monitoring smiselno izvajati tudi v prihodnje, vendar z manjšo dopolnitvijo. Serijo drugih jesenskih štetij se z vidika učinkovitosti monitoringa lahko ukine, ker je najmanj informativna. V poročilu podajamo tudi napotke za optimalne analize podatkov (največja točnost rezultatov) za vsak ciljni parameter/proces posebej in smernice v primeru morebitnih ukinitev, zamenjav ali prestavljanj števnih mest.
