Kaj nam povedo podatki sistematičnih štetij medveda na stalnih števnih mestih?

Sistematično štetje medvedov na mreži stalnih števnih mest (krmiščih) je poleg beleženja smrtnosti najstarejši način monitoringa, ki ga za rjavega medveda izvajamo v Sloveniji. V sedanji obliki je bil vpeljan leta 2004, njegovi začetki pa segajo vse do zgodnjih 90-ih let. Tak monitoring ima številne prednosti, v projektnem poročilu pa smo njegovo zanesljivost za spremljanje različnih kazalnikov prvič celostno ovrednotili.

Ob analizi vseh podatkov, zbranih do konca leta 2018, kot najpomembnejše zaključke izpostavljamo:

(i.) relativna rodnost (t.j. delež mladičev med vsemi osebki) naše populacije medveda znaša cca 24 %, kar se ujema tudi z rezultati drugih metod in z vrednostmi v drugih populacijah rjavega medveda v Evropi;

(ii) vodeče medvedke (bodisi z letošnjimi bodisi z enoletnimi mladiči) v Sloveniji predstavljajo okoli 1/5 vse populacije in se njihov delež med vsemi opaženimi medvedi na krmiščih ne spreminja niti sezonsko niti med leti niti glede na obrod bukve;

(iii) legla medvedov prvo leto (starost 0+) so v povprečju velika 1,9 mladiča, v drugem letu (mladiči stari od 1 do 2 leti) pa se zmanjšajo na povprečno 1,7;

(iv) podatki monitoringa omogočajo dokaj točen vpogled v lokalne gostote medveda v državi in v dinamiko gostot;

(v) na število opaženih medvedov na krmiščih poleg gostot medveda pomembno vpliva tudi obrod bukve, katerega vpliv je izražen v jesenskih, ne pa tudi v pomladanskih štetjih. Ob letih z močnimi obrodi je bilo jeseni na števnih mestih opaženih 40 % manj medvedov kot v letih s slabim oz. brez obroda;

(vi) podatki monitoringa so dobro sovpadali z dinamiko številčnosti medveda v državi, izračunano na podlagi drugih metod modeliranja, zato so uporabni za spremljanje dinamike populacije. Podatki pomladanskih štetij, korigirani s količino padavin na dan štetja, pojasnjujejo namreč kar 91 % medletne variabilnosti številčnosti.

Na osnovi rezultatov analiz ter opredeljenih prednosti in slabosti podatkov monitoringa za oceno populacijskih parametrov/procesov je monitoring smiselno izvajati tudi v prihodnje, vendar z manjšo dopolnitvijo. Serijo drugih jesenskih štetij se z vidika učinkovitosti monitoringa lahko ukine, ker je najmanj informativna. V poročilu podajamo tudi napotke za optimalne analize podatkov (največja točnost rezultatov) za vsak ciljni parameter/proces posebej in smernice v primeru morebitnih ukinitev, zamenjav ali prestavljanj števnih mest.

23. julija, 2019 | C.5 Spremljanje populacije, Monitoring populacije

Morda vas zanimajo tudi ...

Genetsko štetje medvedov v Sloveniji 2023

1. september 2023, začetek zbiranja vzorcev za genetske analize! V letošnjem letu bomo ponovno prešteli, koliko medvedov imamo v Sloveniji. S se[...]

Projektna ekipa v oddaji JUTRO NA PLANETU o upravljanju z medvedom v Sloveniji

Člana projektne ekipe sta se z gostiteljema v oddaji JUTRO NA PLANETU pogovarjala o upravljanju medvedje populacije v Sloveniji in o biologiji rjaveg[...]

Novo-nadgrajena-postaja-Cebelnjak
foto-D.-Felic-Dina-Pivka
Kaj-storiti-ce-srecate-medvedko

Nove izobraževalne postaje v Dini Pivka

V Centru o velikih zvereh Dina Pivka so v letošnjem letu pridobili tri nove interaktivne postaje, ki obiskovalce ozaveščajo o sobivanju, primer[...]