Za oceno številčnosti medveda je v zadnjem desetletju najbolj uveljavljena metoda molekularne genetike. S to metodo pa v praksi zaradi finančnih in logističnih omejitev ocene praviloma ni mogoče pridobiti vsako leto, poleg tega so lahko zaradi dolgotrajnih analiz rezultati ob času poročanja že deloma neažurni. Zato smo v projektu LIFE DINALP BEAR razvili več konceptualno različnih metod rekonstrukcij populacijske dinamike. Izhodišča za uporabo teh metod temeljijo na zanesljivih točkovnih ocenah številčnosti in spolne sestave v tistih letih, za katere ocenjujemo številčnost z molekularno genetiko, in vsakoletnih podatkih o odvzemu medveda.
Rezultati različnih preskušenih metod se dobro ujemajo, kar kaže na njihovo zanesljivost, in napovedujejo, da se je številčnost dinarske populacije medveda v zadnjih dvajsetih letih naglo in večino časa povečevala. Povprečna letna neto stopnja rasti populacije je v Sloveniji znašala 4.5 % in na Hrvaškem 5.0 %. Spomladi leta 1998 je po oceni v Sloveniji živelo 405 (330-460) medvedov, za letos (leto 2018) pa znaša ocena pomladanske številčnosti (torej pred letno antropogeno smrtnostjo) že 975 osebkov (CI 875-1130), kar je okoli 2,5-krat več kot pred dvajsetimi leti. Pri tem je treba opozoriti, da se je za Slovenijo doslej poročalo ocene za pozno jesensko obdobje, ko je številčnost medveda na najnižji letni ravni. Naše poročane vrednosti pa so »pomladanske«, ko je številčnost v letnem ciklu – po kotitvi mladičev – najvišja (»jesenske« ocene so za 24 % – kolikor pri nas znaša relativna rodnost – nižje od »pomladanskih«).
Pristop modeliranja populacijske dinamike, ki smo ga razvili, je racionalen ter podaja številne pomembne podatke za upravljanje in raziskave. Poleg dinamike številčnosti smo z njim npr. ocenili tudi spolno in starostno sestavo populacije, njeno relativno rodnost in naravno (neevidentirano) smrtnost. Uporabili ga bomo tudi za napovedovanje dinamike številčnosti ob različnih prihodnjih scenarijih upravljanja rjavega medveda v eni ali drugi državi.
