V Sloveniji in več drugih državah Evrope ima krmljenje medvedov dolgo tradicijo. Tradicionalno se je na krmišča polagalo zlasti koruzo in druge žitarice, sadje in tudi mrhovino domačih živali – zlasti goveda in konjev. Krmljenje z mrhovino je bilo leta 2004 prepovedano, kar je sprožilo močne pomisleke, saj je v javnosti prevladovalo prepričanje, da mrhovina učinkovito zmanjšuje konflikte z medvedom, še posebej napade medveda na drobnico, čeprav tega prepričanja razpoložljive raziskave niso podpirale.
V okviru projekta LIFE DINALP BEAR smo zato kot prvi izvedli pravi preskus priljubljenosti mrhovine v primerjavi s hrano rastlinskega izvora. V preskusu smo 19 krmišč 2 leti izmenično zalagali le s koruzo, oz. s koruzo in ostanki divjadi (zlasti povožene srnjadi in jelenjadi) in rabo krmišč nepretrgoma spremljali s fotopastmi. Poskus je pokazal, da so bila krmišča z mrhovino bolj priljubljena predvsem v letu, ko je bilo naravne hrane malo (2017), v letu 2016 pa so bile razlike med obema tipoma krmišč zanemarljive.
Mrhovina je pomemben del naravnih prehranskih spletov. Na osnovi naših izsledkov predlagamo, da se mrhovino divjih živali (zlasti povoženih) lahko polaga takrat, ko je na voljo in se jo lahko brez večjega napora dostavi na krmišče. Krmljenje se ne sme izvajati stihijsko oz. se ga sme uporabljati le takrat in tam, ko želeni učinki krmljenja (odvračanje medvedov od naselij, štetje, privabljanje zaradi lova) presegajo neželene, in na osnovi argumentirane presoje.
Vabimo vas k branju poročila.
